Resnica o mleku. Ga ljudje res potrebujemo?

Večina si je že oblikovala mnenje, ali ljudje moramo uživati mleko, ali ne in vam bo na vprašanje glede tega odgovorila z “nikakor ne” oziroma “vsekakor”.

Kaj o uživanju mleka pravi znanost?

Mleko je zanimiva snov, ki vsebuje laktozo, ta pa se v telo vsrka s pomočjo enzima v naših prebavili, ki se imenuje laktaza. Dojenčki le tega proizvajajo v velikih količinah, saj tako lahko prebavijo materino mleko. V azijskih državah, kjer v prehrani ne uporabljajo toliko mleka, večina otrok preneha proizvajati laktazo kmalu po prenehanju dojenja, s čimer nastanejo celotne populacije, ki ne prebavljajo laktoze in so tako intolerantni do mleka ter mlečnih izdelkov.

Prav obratno pa se dogaja v evropskih državah, kjer otroci in odrasli uživamo veliko mleka. Večina odraslih tvori laktazo vse svoje življenje, tako da lahko brez težav uživajo mleko in mlečne izdelke, le okrog pet odstotkov populacije pa mleka ne prebavlja.

Znanost pravi, da imajo tisti, ki tvorijo laktazo tudi ko so odrasli, določeno prednost, saj je mleko bogat vir beljakovin, kalcija, B vitaminov, joda in energije. Zaradi njega so bolj zdravi in posledično lahko proizvedejo več otrok, s tem pa je gen, ki omogoča tvorbo laktaze, bolj pogosto prisoten.

Kako prepoznamo laktozno intoleranco?

Simptomi vključujejo napihnjenost, diarejo in vetrove. Če jih po zaužitju mleka ali sladoleda ne občutite, to pomeni, da vam mlečni izdelki ne škodujejo.

Kakšna je zgodovina uživanja mleka?

Obstajajo trdni dokazi, da so ljudje v severni Evropi mleko uživali že pred več kot 8000 leti, ko so začeli opuščati nomadski slog življenja. Takrat so mleko težko prebavljali, ugotovili pa so, da imajo manj težav, če ga s fermentacijo predelajo v sir ali jogurt. V postopku fermentacije namreč bakterije porabijo večji del ogljikohidratov (laktoze), tako da tudi ljudje, ki ne proizvajajo laktaze lahko iz mlečnih izdelkov pridobijo hranljive snovi.

Danes ljudje, ki so laktozno intolerantni lahko pijejo kefir, fermentiran mlečni napitek, ki nastane s pomočjo kvasovk. Kefir deluje probiotično, zato koristi našim prebavilom.

Znanost torej dokazuje, da je bilo mleko zelo pomemben del prehrane, s tem pa tudi zelo pomembno za preživetje številnih ljudi, ki so se prilagodili tako, da ga zlahka prebavijo. Če so vas prepričevali, da človek ni prilagojen za uživanje mleka, zdaj veste, da temu ni tako. Podobno zmotne pa so tudi trditve, da mleko povzroča zakisanost telesa in da spodbuja vnetja.

Kaj pa kalcij v mleku?

Strokovnjaki in dietetiki so predvidevali, da je mleko, zaradi velike vsebnosti kalcija, dobro za ohranjanje količine kalcija v naših kosteh. Toda nekatere raziskave so pokazale, da količina zaužitega kalcija ne vpliva na trdnost kosti. Kljub temu pa statistika kaže, da je v kulturah, kjer ljudje ne zauživajo mleka in mlečnih izdelkov, kot na primer na Kitajskem in Japonskem, zlom kolka za kar 150-odstotkov bolj pogost, kot naprimer v Evropi. Študije so izvedene na odraslih osebah, zato moramo pri tem upoštevati dejstvo, da je moč naših kosti določena v našem otroštvu in obdobju najstništva.

Raziskave kažejo, da so kosti pri otrocih, ki so alergični na kravje mleko, nekoliko šibkejše, a se okrepijo po postopku desenzibilizacije (zmanjšanje občutljivosti na mleko). Zanimivo pa je, da so kosti pri otrocih, alergičnih na mleko, oslabljene tudi v primeru, da kalcij zaužijejo iz drugih virov. To nakazuje, da kalcij iz alternativnih virov ne krepi kosti.

Čeprav je mleko zelo pomembno za zdrav razvoj kosti v otroštvu, pa uživanje le tega v odraslosti kot kaže ne zmanjšuje naklonjenosti zlomom kosti, a še vedno skupaj z mlečnimi izdelki vsebuje veliko hranilnih snovi.

Raziskave so pokazale, da če mlečne izdelke nadomestimo s hrano, ki vsebuje enake količine kalcija, kot je naprimer sojino mleko ali zelene listnate zelenjave, v telo ne vnašamo toliko beljakovin, kalija, magnezija, fosforja, riboflavina, vitaminov A in B12.

Mleko in mlečni izdelki so bogat vir nujno potrebnih aminokislin, majhnih molekul beljakovin, ki gradijo mišice in obnavljajo poškodovano tkivo. Seveda lahko beljakovine in mikrohranila pridobimo iz drugih virov, a je za to potrebno temeljito načrtovanje.

Ali človek torej zares potrebuje mleko v svoji prehrani?

Kar se zdravja tiče lahko rečemo, da mleka kot odrasli ne potrebujemo v svoji prehrani, a mleko in mlečni izdelki nudijo veliko pomembnih hranil, katere težje pridobimo iz drugih vrst hrane. Kjer je uživanje mleka razširjeno, so se ljudje prilagodili na njegovo uživanje in lahko tako služi kot dobro hranilno sredstvo.

Komentarji

Originally posted 2017-01-04 17:24:02. Republished by Blog Post Promoter